canadian

Disconnectofobija

VIR

Zadnje dni (od nedelje pravzaprav) sem bil povsem odrezan od sveta. Če odštejemo službo in skromne zmogljivosti mojega ne-več-prav-novega-a-še-dokaj-uporabnega mobilnega telefona, pravzaprav nisem imel niti možnosti, se povezat v splet. Ništa, nada, niente. In v takih trenutkih ugotoviš, da si odvisen. Težka reč.

Nisem se tresel (razen od besa nad ISPjem), nisem imel suhih ust, tudi spal sem ponoči. Le… Jah, malo dolgčas mi je bilo. Pa nisem mogel klepetat. In tako, osamljeno sem se počutil. Potem pa pride ponedeljek in vse je bilo bolje. Pač navadil sem se.

Zdaj sem nazaj. Pač ISP je zmigal svojo rit in končno poslal enga poba, da je prišel pogledat, kaj je težava. Čeprav je kazalo, da je težava njihova (torej čisto tehnična), pač ni bila. Jaz sem bil kriv. No, tisti, ki je v blokez z gesli napisal napačno uporabniško ime za dostop do interneta…

Tako, zdaj pa (končno) brat, kaj se dogaja z vami.

  • Share/Bookmark
canadian

Update

No, ja. Verjetno je update res že potreben. Še sem živ. Komaj, a še. Diham, srce mi bije, nekako še migam. Možganske aktivnosti pač ni, ampak sej, po pravici povedano, je nikoli kaj prida veliko ni bilo. :D

Počitnice. So. Tu. V petek sem spacal skupaj še zadnji izpit v tem delu sezone, zdaj pa poletni break in nato jovo na novo. V bistvu le še en izpit jeseni in off to Jodelland (a Švicarji sploh jodlajo, ali je to le stereotip za Avstrijce?). Do konca jih je le še 8 (kar me spomni, da moram na plakatu prekrižat nedavno opravljen izpit; namreč, nardil sem si tabelico in pridno črtam in odštevam izpite do konca faksa. Zelo amatersko in neestetsko je, ampak važn je filing :D Slika – glej spodaj).

Nadvse amaterski "plakat" ki učinkovito odšteva izpite

Sreča po opravljenem izpitu je bila nikakva, ker sem bil bolj kot ne v šoku. Najbolj nefer ocena na tem faksu. Mislim, res, 8 za tako znanje… Če bi bila pravica na tem svetu, bi moral tako gladko odletet, da še vedel ne bi, kdaj se je zalomilo. Pač, saj vem, podarjenemu konju se ne gleda v zobe in ja, “Boli te k. za to, naredu si, kaj se sekiraš, če ti je šenkal oceno, valda se ne boš razburjal!” Saj se ne, sam pač priznam, da nisem imel pojma in da bi me komot vrgu. Aja, no, dal mi je višjo oceno kot tistim, ki so mi pred izpitom vse razložili in so res znali. Standardi na tem faksu očitno res padajo… F*V style… (* lahko nadomestite s črko po lastni izbiri, da me ne bo kdo obtožil diskreditacije kateregakoli od faksov :D ). Mi je pa znižal povprečje 4. letnika. In to kar krepko, za 0,33.

Seveda se spomnite (no, najbrž se ne, glede na to da je od zadnje objave minilo že … am, preveč časa) nerodnega pripetljaja od zadnjič, ko mi je ena kolegica, v katero sem bil reees lep čas močno zaljubljen, ona pa ne, namignila, da se je zdaj slika malo obrnila. No, ja. Šla sva torej na kavo in dve uri sedela v, sicer prijetnem, lokalu in se pogovarjala. Veliko. O vsem na svetu, še skoraj sva izumila idealno formulo, kako vzopstaviti svetovni mir, le o bistvu, o samem razlogu kave ni bilo niti besede. Jaz sem čakal, da bo omenila, ona pa… no pač ni omenila. In sva šla vsak svojo pot. Nakar sem jih seveda slišal od osebice, češ da bi res moral omenit, da sem jako nesramen in da se pa tako res ne dela s prijatelji(cami). Da če bi bila prava prijateljica, ji ne bi smel povzročat dodatnih bremen in bi ji moral rečt. Res, tolk da me osebica ni udarla z valjarjem (unim kuhinjskim, ne onim za ceste)! Jaz sem žrtev, res! :D

Valda je imela prav. Zato sem, ko sem par dni kasneje dobil nov sms od kolegice (za lažje razločevanje jo vseeno označimo z gdč. M), da ji vse še vedno leži na duši in da mi mora povedat. Nova kava? But off course.

In spet, se dobiva, greva na “kavo,” tokrat v drug lokal, ambient je bil zanimiv (verjetno bi bil prijetnejši, če ne bi bila za sosednjo mizo moja šefice. Mislm, sej je fajn dekle, obe sta, samo pač eni radi ločimo delo od zabave. Enivej, sediva, pijeva, se pogovarjava, tokrat skoraj pogruntava način ne le za svetovni, pač pa vesoljni mir (rešitev je enostavna, res). Kajkopak niti besede o zadevi. Sam sem bil že malo nestrpen, ker sem pač želel zadevo že razčistit. Saj rad hodim na kavo z gdč. M, ampak vseeno, kar je treba je treba. In ko sva odhajala, mi je rekla. Vse mi je povedala in razložila (pozabil sem le vprašat, od kdaj to traja) in mi na koncu sploh ni dovolila do besede. Zanimivo. Kakor koli sem se trudil rečt eno besedo, me je ustavila in rekla, da noče slišat. Hmmm? In to je to.

  • Share/Bookmark
canadian

Kr neki na hitro

YouTube slika preogleda

No, ko sem že ravno v writing-moodu, ki je zadnje čase redek kot, ne vem, bankovec za 500 eur v mojem žepu, pa lahko neja na hitro spišem. Upam samo, da ne bo šlo vse skupaj k vragu tolk hitro, kot tale sendvič z gavrilovič pašteto in kumarcami, ki je bil do pred 7 sekundami še pred mano…

Was gibt es neues? Nič. No, razen, da me trenutno baše čas. Totalno. Stres je spet na nevarno visokem nivoju, tokrat se mi že začenja psihično poznat. Ne samo meni, tudi najbližjim, osebici sem včeraj zelo zagrenil življenje, ko se mi je enostavno utrgalo. Bilo je dost grdo, res. Ampak vsi smo ostali celi (zaenkrat…) in se pomirili. Pasalo je pa ko hudič. Najbrž je krivo to vreme, al kaj. Al pa je bilo vreme le še češnja na vrhu sadne kupe. Služba, faks, študij, osebni odnosi – vsega pač ne morem 100%, kar me ful je*e. Baje sem čist prestrog do sebe, da preveč zahtevam in da ne morem vsega 100% nardit. Larifari, lahko ja. Samo spal ne bom, pa je. :D

Ah ja, danes sem zvedel, da je ena kolegica zaljubljena vame. Ja, saj vem, izpade kot hvaljenje, samo v bistvu ni. V bistvu je to dost fucked up: vzpostavlja nevaren precedens. Pred leti sem bil namreč zaljubljen v eno drugo deklino, ki takrat seveda pozornosti ni kaj prida vračala. Sčasoma sem se jaz ohladil, navalila je pa ona in mi pekla (sicer zelo zelo super mega šponsko dobre) torte ter upala, da se Blažkotu odtaja srce. Se je, ampak za neko drugo, tole kolegico. Po nekaj časa, ko nisva bila več sošolca (ne vem, za nekatere je bila to ovira), sem ji seveda vse razodel. Zgodilo se ni nič. Do pred kratkim. Zdaj pa bi ona navalila.

Precedens je torej v tem, da me najprej zavrnejo, potem pa se vrnejo, ko meni niso več kul. No, saj je v redu punca, glih tukaj je zdaj problem. Jaz sem zelo zaljubljen (tokrat celo uspešno) – še kviz na fb mi pravi, da sem 100% in love :D Šit je, ker moram zdaj kolegici povedat, da ne bo nič iz tega… Demit. Prvič ni bilo težko rečt, v bistvu sem, prasec kot sem, to naredil kar prek MSNja. Tokrat bom moral pa v živo. Ne maram tega počet. Pa še dost kul prijatelja sva, no zelo dobra kolega. Bom že nekaj zmutil.

Volitev baje ne smem omenjat (saj ne, da bi drugače jih). Zato je pa vsaj glasbena podlaga v kontekstu :P V glavnem, so pa spet tukaj in nekaj dodatnih evrčkov bo le kapnilo v žep (v volilnem odboru sem, namreč). Čeprav ne vem – mogoče bi bilo bolj pametno se ta čas učit kot pa sedet na volišču in čakat, da se nihče ne prikaže… S tem denarjem pa niti izpita ne morek kupit. Tko da je nekak to lose-lose scenario, kar se tiče faksa…

In ja, na koncu: po 19.6. bom prebral čisto, ampak res čisto vse vaše zapise za nazaj in jih komentiral! Obljubim. Zdaj res nimam časa za branje, bom pa, ko bo res malo več časa. Word.

  • Share/Bookmark

« Novejši vnosi - Starejši vnosi »