Canadianov blog

A ni zoprno, ko vam nekdo nečesa ne verjame? Na vsak način ga ali jo poskušate prepričati v neko zadevo, za katero veste, da drži, da je resnična, sogovorec pa vam nikakor ne verjame in želi dokazati, da ima on prav ali pa vsaj želi trdne dokaze, da imate prav vi, kajti samo besedi ne verjame.

Jaz to sovražim. Točno vem, kdaj imam prav in kdaj blefiram. Res da velikokrat blefiram tako, da nekoga lažje prepričam v to, kot pa kadar vem, da je nekaj res. Ampak marsikdo se tudi ne pusti.

In moji zdravniki so že taki.

Že nekaj časa jim pravim, da je z menoj vse v redu. Nihče mi ne verjame, vsi to pripisujejo domišljavosti, blefiranju, depresiji. Jap, tudi ta naj bi po nekaterih razlagah bila razlog, da imam tak pogled na bolezen, kakršnega imam. Hehe, nekateri očitno prav iščejo bolezen, tudi tam, kjer je ni. Seveda jim tega ne smemo zameriti, kajti vendarle so plačani glede na število bolnikov, ki jih (o)zdravijo.

Že prejšnji ponedeljek sem šel na UZ (i.e. ultrazvok), ki ni pokazal ničesar. Ok, razen moje čudovite trebušne votline, v kateri pa ni ničesar nenavadnega, če odmislimo preveliko število bezgavk. Od viška itak glava ne boli, ne?

Danes sem zato moral ponovno na onkologijo, na konzilij, na katerem naj bi izvedel za rezultate preiskave krvi. Poleg tega naj bi mi moja luštna zdravnica Breda povedala še kaj več o poteku zadeve.

Tokrat sem bil izrecno naročen malo čez eno uro popoldne. Pridem, se pustim sprejeti sprejemni sestri, ki ni imela pojma zakaj sem tam. Hm, konzilij? A ste naročeni? Stara zgodba. Ponovno pripovedovat celo štorijo, ponovno isto pojasnilo sestre. Natisne 4 nalepke kot vedno, mi jih izroči in me pošlje dalje. Vstopim v ambulanto, tam spet tista najbolj luštna zmedena sestra (če odmislimo Špelo), ki samo pokima. Tokrat se je konzilij začel samo pol ure kasneje kot napovedano. No, itak sem prišel med zadnjimi, zelo sem "padel" v topshop reklamo za izdelek, ki povzroči bujno rast las (hm, le zakaj je bil potem tam še nek pes zraven?) in jasno čakal. Pol ure. Čakalnica se že na pol izpraznila. Še pol ure. Ostanem le še jaz.

Hm, dobro. Takrat pa prileti ven taluštna sestra: "Canadian, a vi ste naročeni?" "Am, ja." "Aha, a pa imate kakšno kartoteko?" "Am, ne, vse imate vi." "Kje pa?" "Nimam pojma." "Aja, no, dajte, sedite še malo."

Pismo, že v drugo niso našli moje kartoteke. Kar me niti ne čudi, ker je dobrih 5 minut kasneje neka zdravnica po ozvočenju iskala sestro, ki se je izgubila neznano kam. Tako da priporočam, da se izogibate sicer prijetnemu OI, kajti očitno je tam neka ogromna črna luknja, ki golta kartoteke pa še kako luštno sestro vmes

Sestra se je čez nekaj minut prikazala vsa zasopla in rdeča v obraz (hm, le zakaj? ), kartoteka pa se je pripeljala na vozičku še nekaj minut kasneje. Za njo pa jaz v ambulanto. Tam sta bila spet moja Bredica in gospod primarij, tretji pa se je očitno že zdavnaj naveličal čakanja in odšel (ali pa ga je požrla črna luknja).

"Dan, g. Canadian. Kako ste? Poglejte, za UZ vam je že kolegica povedala, ne?" "Jap, da zgleda odlično." "Tako je, vas je že naročila za naprej, ne? Zdaj vam bom še napotnico napisala. Ah, da ne pozabim: vaša kri. Odlično zgleda, markerji so na popolnoma normalni ravni. Tako da smo se očitno prav odločili, da nismo takoj šli na kemoterapijo." Tukaj se mi je malo zaletelo. "Ja, super a ne. No, saj se mi je zdelo, da ne bo nič narobe." "Jah nikar prehitro, še vedno se lahko kaj obrne. Tako, opravite UZ, potem pa pridite k meni v ambulanto nekaj dni kasneje, prav?" "Odlično."

Jap, takle imamo po tanovem. Jih prepričuješ, da ni nič, pa ne verjamejo, vse morajo pretestirat. Zdravniki, kako se zagovarjate?

  VIR

Pismo, samo še slabih 20 dni do dvojčka Spet bo zmanjkovalo časa… Ampak kaj, ko sem zaljubljen v stres… Ah komaj čakam

Vi trije - jutri smo zmenjeni, da ne pozabite

Tako je, danes je bil ponovno čas, da obiščem moj drugi (recimo, da je še vedno drugi, čeprav ga pravniška knjižnica že izpodriva s tega mesta) dom. Onkološki inštitut. Po dobrem mesecu je bil namreč čas za kontrolo trebušnig bezgavčic. V kolikor jih najdemo, jasno

Nekako mi je misterij, kako uspe tem zdravnikom vedno določiti najbolj "blesave" ure za pregled. Ob 11h. Sredi dopoldneva. A se lahko še bolj butaste ure spomniš? Ravno padem v študij, predelam 10 strani in že hop, pobrat vse in na OI.

Torej, na OI sem bil že malo čez pol enajsto, da bom ja čimprej oddal napotnico in morebiti pridobil kako minuto, dve - slabe izkušnje pri prejšnjem obisku so me namreč izučile, da je čakanje na te zadeve stalnica (prejšnjič sem namreč čakal kar 3 ure). Se postavim v obupno dolgo vrsto pred sprejemnico in že v mislih kolnem vse skupaj, čemu morajo ravno vsi takrat prit, kot jaz. Ampak zadeva je šla presenetljivo hitro, 3 minute in sem bil na vrsti. Tokrat sem prvič posumil, da nekaj ne bo v redu in da bo še zanimiv dan.

Skratka, pridem na vrsto, oddam kartico in opravim check-in. Mimogrede sem sestri še omenil, da imam UZ (i.e. ultrazvok). Gospa me zaprepadeno pogledajo in vprašajo, če sem prepričan, da smo to. Hm, ja, tako je pisalo v dopisu… No, ona je trdila, da moram še v laboratorij na prisilno krvodajalsko. Tokrat sem presenečeno gledal jaz. Ampak prav, naj bo, kri itak vzamejo vsakič, to je približno tako, kot obvezno štempljanje, ko pride delavsko ljudstvo zjutraj v službo.

Glede na to, da sem bil nenavadno hitro opravil z čekiranjem, sem se odločil, da najprej skočim v laboratorij. Napaka! Vrsta dolga. Vsaj 10 ljudi pred mano. Toda, ker sem bil že ravno tam, sem pač oddal napotnico in živčno pogledal na uro, da ja ne bi zamudil UZja.

Hm, nato sem postal še bolj sumničav, saj sem na vrsto prišel že čez dobri dve minuti. Hm, tako hitro? Nekaj mora biti narobe, mi je najprej padlo na pamet (namreč ni mogoče, da bi Canadian imel tako veliko srečo).

Na tem mestu moram kadrovski službi OI zastaviti popolnoma resno vprašanje: Kako za vraga vam uspe, da poberete ravno najlepše zdravnice, ki jih premore Medicinska fakulteta? Resno sprašujem Pismo, vsakič ko pridem, se tam najde kaka nova, izjemno lepa gospodična, naj bo dohtarca ali sestra. Res, očitno ni kriterij zgolj odlično poznavanje medicine, temveč tudi vsaj kakšna lenta z lepotnih tekmovanj

Čemu se čudim? Zato, ker mi je kri vzela neka res luštna zdravnica, tako luštna, da sem se kar zagledal in sploh nisem vedel, kdaj me je špiknila Potem sva se pa še o slušalkah menila. Kakšnih, sprašuješ? Ah gospodična je pred kratkim kupovala slušalke in se ni vedela odločit, kakšne naj vzame ter me je vprašala za mnenje Z veseljem sem tako lepi damici priskočil na pomoč, pa še kako drugače bi tudi pomagal

No, ura se je vzrtrajno približevala enajsti zato sem moral kar pohitet po labirintih OI do UZ. Oddam napotnico in ves vdan v usodo sedem v čakalnico. Bil sem popolnoma prepričan, da bom čakal kot mona. A glej ga zlomka, tri minute čez enajst se je že drla sestra po hodnikih, klicoč moje ime. Šok, da ni večjega Stopim v ordinacijo, se slečem in ležem na mizo. Naj se iskanje prične

VIR

No, tokrat je bilo iskanje zelo uspešno Bezgavke smo našli že v prvo In tu še dodatna odlična novica: v enem mesecu se niso povečale Velike so približno centimeter, imam jih več, kot je običajno (?!?!?!), kar naj bi tudi radiologe zmotilo pri prejšnjem iskanju. Na eni strani jih je bojda cela veriga in jih je kar nekaj. Tako da sem očitno nek poseben medicinski fenomen - ali pa je krivo dejstvo, da sem Černobilski otrok? Oboje najbrž

Jah, v bistvu ni kaj več povedati, dobil sem novo naročilnico za čez slab mesec na ponovni pregled. V kolikor bo takrat opazno povečanje kakšne od mnogih bezgavk, bo problem, če ne, sem skoraj že rešen Kaj je danes lep dan, mar ne? Tako da zdaj le še čakam na izvide krvi in markerje, če ti morebiti niso kaj narasli (če so, hud problem) - to pa izvem v ponedeljek. Po mojem mnenju so na popolnoma normalni ravni (tako sem se odločil in pika). Le še zdravnike moram v to prepričat in bo

Danes častim pijačo, kdo za?

P.s.: Vem, da je objava navadno skrapucalo, ampak moral sem pisati zelo na hitro, ker nimam veliko časa Naj se mi ta napaka prosim oprosti, ne bo se več ponovilo, ablubm

Zvesti bralec je gotovo seznanjen z dejstvom, da se nezadržno približuje ta veseli čas, ki se mu reče izpitno obdobje (nezvesti pa naj se dodatno pouči, če mi je že ravno nezvest ). Obdobje priprav na to obdobje bo vsak čas končano, zdaj pride fotofiniš, ko je treba še dodatno pljunit v roke (ali knjige) in stisnit zobe za končno zmago. Malce je naporno, ampak tako je življenje (v skladu z novim načinom življenja, ki sem ga bil prisiljen vpeljati, i.e. naučiti se moram francoščine, bi to lahko napisal tudi kot c’est la vie ). Ni samo klobasa pa zelje, včasih je treba pojest tudi meso iz juhe Mimogrede, na tej izjavi imam copyright in trademark

V glavnem, je naporno te zadnje dni pred obsežnimi izpiti. Jasno, tudi meni, kot najbrž vsem ostalim in tudi tebi, študirajoči bralec. Popolnoma razumem občutke, ki se ob tem porajajo, občutke nemoči, občutke da nimaš pojma (slednji redko varajo). Zelo paše kdaj pojamrat, se komu malo zasmiliti, "pokasirati" kako spodbujajočo besedo od sotrpinov, (ne)razumevajočih partnerjev in prijateljev ter zveste družine. Tudi sam imam kdaj pa kdaj tak občutek, da to nujno potrebujem. Redko sicer, imam pa. No, preden me zvesti bralec napadeš, da tudkaj na blogo nesramno veliko jamram, naj povem, da se često tudi šalim in ne mislim vedno (velikokrat pač) popolnoma resno. Vzami prosim še enkrat v zakup, da sem skoraj dvometrski otrok

Skratka, to vse razumem. Nikakor pa ne razumem, od kod ostalim sotrpinom idejam, da se mi smilijo in da uživam v tem, da jih tolažim? Ne razumem, zakaj si izberejo mene, da jih tolažim, češ da že bo, itak bo naredil(a), tista prfoksa je res ku*ba, ker je dala le 8 (pha, če tukaj ne razumejo sarkazma, potem pa naj jim ne vem kdo pomaga). Zakaj vedno jaz dobim dva dneva pred izpitom cel kup sms sporočil od ljudi, ki me ne bi na ulici niti pozdravili, da oh in sploh trpijo za knjigami, da se moramo kaj videt, it na kavo (kot da smo že kdaj šli), naj jim razložim, kako zgleda izpit, kdaj bodo popravili izpite za letnik, katerega sem že davno pustil za seboj ipd.?!?! Madona, ljudje, pa mogoče kdaj kdo od vas (prvič resno upam, da kdo od njih tole bere) pomisli, da mi za večino zgoraj napisanih (torej teh, ki mi pošljejo sms dan ali dva pred izpitom, na ulici pa me ne pozdravijo) precej dol visi? Da nimam ne časa, ne denarja ne volje in ne moči poleg študija, pri katerem mi bo itak zmanjkalo časa, še tolažit cel kup bežnih znancev in znank? Da imam že dovolj svojih problemov in da ne rabim še tone in 17 dag drugih?

Očitno ne.

Da se ne bomo razumeli narobe, kolegom rad pomagam na kakršenkoli način pač že lahko. Vedno se potrudim, če že nečesa ne vem, vsaj povprašam koga ali spraševalca napotim na nekoga, ki bi po moje to lahko vedel. Vsem povem po resnici: poglej, izpit zgleda tako in tako, znat je treba to in to, pazit na ono, ne se obremenjevati s tem. Povem tudi po resnici, koliko se mi zdi, da je treba znat in če tega pač ne zna, ji/mu naravnost povem, da naj ne pričakuje dobrih rezultatov. Zakaj bi jih slepil? Tudi če bi k meni pristopil nekdo, katerega bi prvič v življenju videl in me prosil za ne vem, npr. zapiske (ok, ta bi bila težka, ker jih imam zelo malo ), bi z veseljem pomagal. Mogoče se v tem zelo razlikujem od večine na našem faksu - saj pravim, črna ovca. Ampak vseeno, vse ima svoje meje: ne bom zapravil polovico štipendije par dni pred izpitom samo zato, da bom vsem, ki bodo prišli mimo, pač povedal, da bodo itak naredili in jih peljal na kavo.

Enostavna rešitev: dajte malo bolj optimistično zret v svet. Malo manj se obremenjujte s tem, ali je pravilna incoterm klavzula CIF ali CFI ter malo bolj pozitivno poglejte v svet. Pa kaj, če ne znaš vsega! Nihče ne. Od nikogar se to ne zahteva, čeprav imamo včasih tak občutek. Zahteva se predvsem razumevanje zadeve. In ja, študiram pravo, sem tretji letnik, popolnoma redno, vse obveznosti, mogoče do zdaj, imam opravljene. Nikoli se nisem stvari "piflal" in sem lepo prišel skozi. Nikoli nisem niti poskušal znati vsega, pa sem normalno priskakljal do sem. Tako da, malo manj obremenjevanja s precej postranskimi zadevami in malo več "sončnega" pogleda na stvari, pa bomo vsi zmagali, prav? Jaz bom imel več miru in časa za študij, ti, cenjeni kolega oz. bralec, pa ne boš imel tresočih rok in neprespanih noči Že zaradi tega se splača.

VIR

Današnje razburjenje sem torej prelil na tipkovnico, je že bolje

Samo še dve stvari:

1. dobil sem datum za pregled na UZ - spet trebuh in iskanje bezgavk. Tudi izvid je bil zraven. No, pač zanimivo dejstvo pri tem je, da je diagnostičarka napisala nekaj drugega, kar je rekla meni Torej, konec meseca bom spet gledal moj čudoviti trebuh na zaslonu (na katerem se itak nič ne vidi razen sivina kako kaj tam vidijo, mi bo za vedno uganka) in nato poslušal Bredico, kaj ima povedati Mimogrede, Gaber, res bi rabil uslugo, če je možno?

2. zvesto (ter ostalo) bralstvo zelo vljudno prosim, da v soboto med enajsto in eno uro močno drži pesti zame Pišem izpit takrat in bi bilo fino, da bi pač naredil, kar bo šlo pa le z vašo pomočjo Lahko pa probamo podreti Guinessov rekord v množičnem držanju pesti Dajmo probat, kaj pravite

Hvala za pozornost