Arhiv za 'Jaz pa mislim...' Kategorija

canadian

Začetek konca?

YouTube slika preogleda

Saj se kesam. Res. Prisežem. Ampak res nimam časa pisat, kaj šele brat. Okej, lažem: ta teden se mi pač ne da. Naslednji teden se pa začenja je*a. Nekako slutim da me pomalem zapušča volja do pisanja. Lahko da je le običajen proces, konec koncev slabo leto in pol je že. Ampak vseeno, ni več tako zabavno, kot je bilo, ampak postaja nek občutek obveznosti in pa slaba vest. To pa ni namen vsega skupaj, ne?

Sploh se pa v kratkem času obetajo številne spremembe. Bistvene spremembe. Če ne drugega, bom za dober teden pobegnil od tu. Mogoče mi bo to dalo novega zagona, pa ne samo tukaj gor, tudi drugače ga rabim. Resno, če ne drugače, pa zato, da Blaž ne bo še naprej postajal debel prasec (vsaka podobnost s karakterjem je zgolj naključna) ;) Sicer me obhajajo močni dvomi, če bo ta teden sploh prinesel kak zagon, prej obratno. Pa tudi za resen zagon bi potreboval vsaj trimesečno pavzo od življenja. Prosim, prosim, prosim, a kdo menja?

 

Mimogrede, prejšnja objava se je ta teden izkazala za preroško :lol:

  • Share/Bookmark
canadian

Recenzija: The Tourist

20 od 408. Toliko strani zgodbe se dejansko dogaja v Sloveniji (no, še kasneje je ene dvakrat omenjen Portorož). To je pa to, tako da je glavni razlog, zakaj sem naročil knjigo, malo odpadel. Čeprav mi niti najmanj žal in priporočam vsakemu, ki ga žanr vohunsko-političnih trilerjev zanima, da si knjigo prebere.

Zakaj gre? Milo Weaver je nekdanji “turist” (poseben supertajni oddelek ameriške agencije CIA, ki uradno ne obstaja in se ukvaraj z najbolj tajnimi in dokaj ilegalnimi operacijami po svetu), ki je deloval v Evropi in tako prišel tudi v Slovenijo (samo mimogrede), vendar pa se temu odpove in postane “travel agent” – nek analist. Odkar se je upokojil, se je poročil in posvojil hčerko in poskušal zaživeti dokaj normalno življenje stran od vseh skrivnosti ter ubojev v imenu nacionalne varnosti. Toda, ko končno aretirajo atentatorja, ki ga je Milo iskal več let, CIA sproži preiskavo Milove dolgoletne prijateljice, osumljene prodajanja skrivnosti Kitajski, pri tem pa na dan začno prihajati številne nove skrivnosti Milovih starih primerov. Tako glavni junak nima izbire in se mora podati nazaj undercover in odkriti, kdo je v ozadju vseh skrivnosti… :D

Canadianov blog - The Tourist (naslovnica)

Ja, saj vem, bere se kot hiter opis zgodbe s platnice knjige. No pa ni – je z zavihka ;) Pač nikoli nisem bil dober v pisanju obnov.

Kaj naj povem o njej? Dejansko je dobra knjiga. Zapleti se nizajo en za drugim in ko že misliš, da veš, kdo ima vse za bregom, ga ubijejo. Vsekakor je precej presentljivo dejstvo, da si ne le varnostne agencije (Mila namreč preiskuje ne le CIA, temveč tudi Department of Homeland Security), ampak tudi sami oddelki agencij medseboj močno nagajajo. Zgodba se zaključi šele na res zadnjih straneh, kar je mogoče malo prehitro – vsekakor je treba knjigo prebrati kar zbrano in malo razmišljati, ker šele tako dojameš “the big picture”. Bralca vse zarote, povezave in manipulacija na trenutke mogoče malo zmedejo in se občasno zdijo rahlo neverjetni, vendar pa uspe avtor v nadaljevanju zgodbo in like narediti dokaj verjetne, tako da je celoten vtis zelo pozitiven.

Kot že rečeno, zgodba se deloma dogaja tudi v Sloveniji – junak še kot turist prispe v Slovenijo, da bi odkril, kam je izginil drug agent CIE in kje je močno iskani bosanski vojni zločinec. Pri tem celo deluje s SOVO, ki je v knjigi prikazana kot dokaj efektivna in sposobna agencija. V glavnem, na koncu sta v Metropolu v Porotorožu dva mrtva (en se mi zdi, da pa v marini) in celotno dogajanje se preseli v Benetke, kjer Milo opravi svoj zadnji posel kot turist. Priznam pa, da avtor res dokaj zadane par stvari – slovensko pop glasbo na primer opisuje kot: “Slovenian pop. Terrible stuff.” :lol: No comment. :D

Torej, avtor knjige The Tourist je Olen Steinhauer, založba Minotaur Books, amazon.com vam jo iz ZDA pošlje za 20,10 EUR (čeprav smo ugotovili, da knjiga dejansko prileti/se pripelje iz Nemčije), v slovenščini je še ni (glede na to, da je bila izdana marca letos, je to kar razumljivo), filmske pravice so že prodane.

V glavnem, priporočam jo. Malo mi je žal, da sem jo že prebral, tako da se jo bom mogoče lotil še enkrat :D Če pa kdo res želi, jo pa tudi posodim ;)

  • Share/Bookmark
canadian

Das Experiment

YouTube slika preogleda

Hehe, res me zanima kako bo tole izpadlo, v bistvu se mi zdi dost idiotsko, ker vem, da nikomur ne bo jasno, pa še vsi bodo govoril, češ, lej ga, posnema Joyca, a ni on mimgrede enkrat prespal v Ljubljani, na železniški, al je bil to Wilde, ne vem, bom moral pogledat na uno zlato rešetko, ma sej niti ni važmno, v bistvu, o čem sem že govoru, aja, točno, Joyce Ulikses, tole bo vse skupaj podobno tistemu poglavju, kjer žena razmišlja, medtem k leži v postelji samo o tem s kom vse se bo dala dol in celo poglavje vsebuje le njen misleni tok, hehe kolk sem pameten, kake premetene izraze uporabljam, no v glavnem, pišem o tem, kar sem danes, al pa včeraj no, ne vem še kdaj bom vse skupaj objavu, mogoče bom jutri v CTKju se na net priklopu pa bom objavu, al pa danes, če se mi bo dalo, najbrž se mi ne bo, ker bom prišel ob 9h domov potem pa samo še spaaaat, bog, kr zmanjkal mi je idej, kaj napisat, hm, še dobr da mam glasbo, skorej sem začel pet, hvala bogu da sem na vlaku in dost obziren da v javnosti ne pojem, v mislih bi pa lahko, a ne, ampak potem bi moral to zapisat, pa bi res čudno izpadl, woke up this morning, i’ve got freedom, no končno se vlak premika, gremo zdaj domov, shotgun shine, born under, pizda, pozabu sem, kao gre naprej, bom pogledal, aja, točn, bad sign with blue moon in my eyes; o lej, vlak gre nasproti; dolgčas mi je, pa bom od zdaj naprej še podpičja uporabljal, my head was going dingdong, matr, prepočas pišem, da bi ujel komad, no sej, mislm že dost hitro, kaj če bi se lotu kakega tečaja za strojepisce, mogoče bi mi potem uspelo vse skupaj dost hitro pisat; a so na Železnicah že kdaj razmišljal, tale komad bom dal na repeat, če bi dal za uboge zdolgočasneže na vlaku dal internet, tko lepo brezžičen, in bi jst lahko zdej bral novice, al pa še boljš, lahko bi visel na Facebooku pa gledal, če se uni dve pički še kregata glede tega, katera je kateri tipa sunla, no sej vsi vemo, da je Maja res kurba, sam ne verjamem, da bi ji vzela tipa, u sranje, ime bom pa vseen popravu, da ne bo vidno, koga obrekujem, hehe, matr sem pezde; čaki, tale zravn ma noge na sosednjem sedežu, ej no, dej, vsaj sezuj se no, stari, res noro, dolgčas mi je, pa šele na Brinju smo, zakaj se pravzaprav sploh reče Brinje, mislm, mal neumno ime, razen če je bilo včasih tukej res veliko brinja, sam sej niti ne vem, kaj brinje je, a je to kaka rastlina, nekak bi blo mogoče podobno kakim borovnicam, al pa malinam, ne vem, bi pogledal na wikipedio pa kur, ne, bom nehal preklinjat vsaj za teh 15 minut, ki so še ostale, kreteni nimajo interneta na vlakih, ne smem pozabt pol doma pogledat, očitno bom res še danes šel na internet, no pol pa lahko tud tole objavim, mah sej, smo že mimo Ježice, no to vsaj vem od kje izvira ime, pač vsake tolk je blo kul poslušat tudi pri zemljepisu drago Aupičko, sicer je bilo vse nekje v tem delu, ampak ja, no ledeniki pa to, bog, no res razmišljam o bedarijah; hehe, lahko bi o uni tamle nasproti, ampak vseen tole bo mogoče objavljeno, raje ne bom, ker bom še preveč zataval, sam je kr huda no, kurbiš, mislm, mal je mraz za tokle kratka krilca, ampak hej, sej ji paše, res hudo a ne, glih računal ji pa ne bi, okej bom nehal, ker se mi preveč smeji, ker dejansko vse pišem, oh, ker komad, prav nič primern za ta moment, ampak kul; no pa se je štepar prikazal, kam sem že dal karto, aja v zadn žep, točno, hehe, no hvala pa lahko bi se zahvalu nazaj a ne, sej vem, da je pač že cel dan v službi, samo sej jst sem tud že od 6h pokonc, pa vseen znam rečt hvala, no ja, v glavnem, alright, it’s alright, just stay with me tonight, bemti spet pojem, hehe, kolk me čudno vsi gledajo, ker že 15 minut brez prestanka pišem, firbci, a, no sej, pridte na blog, pa preberte, a bo še dolg časa taka tema, mislm, a nej se ne bi zdej že kr mal podaljšal dan, polet je kr fajn, ker je dolg dan, tko res do devetih, ne vem, no, sicer je res mal bedno, po drugi strani pa kr kul, ker ko se maja učim do 8h zvečer in grem pol domov, je še kar dan in mam celo nekej od njega, čaki, a sem jst Uliksesa sploh prebral, mislm da ne, edin če smo ga kdaj v gimnaziji moral brat, no vidš, sej so lahko noge tud na tleh ne na sedežu, v glavnem treba bo it kej v knjižnico pa si sposodt knjigo, da preberem to famozno poglavje in knjigo, aja čaki že vem, v Branjih je blo glih to poglavje, pa je bilo precej neberljivo, hehe, stavim preživel jajc, da je tole tud, I must have died and gone to heaven, hehe, no končno kul komadič, bemti, o sej zdej smo pa že v Trzinu, no nasledn stop je pa moj, zakaj za vraga, so tlele postaje na 100 metrov, mislm, to ne bom nikol razumel; ah a kr začnem pospravljat računalnik, da ne bo čist na koncu zmanjkal cajta, pa še fotra morm poklicat naj pride pome v Domžale, hej tokrat smo pa pravočasno, mislm, res zdele bom kr nehal pa pospravu, cosmic girl, from another galaxy, no ja, tojto, moje misli zadnjih 25 minut. :D

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »