Canadianov blog

Takole. Nova objava. Ja. Hm.

Dobiš kdaj, cenjeni bralec, ki morebiti pišeš blog, kdaj totalno temo v glavi in sediš pred praznim listom (ok, gre za prazen zaslon, toda list se sliši bolj romantično), zreš vanj in nimaš niti kančka pojma, kaj bi napisal? Poznaš ta občutek?

No sam sem poln teh občutkov že cel teden. Nimam pojma, kaj naj napišem. Imam sicer v mislih neko temo, ki pa je oz. bo precej neberljiva, saj je primernejša za znanstveno razpravo kot pa za kratkočasenje. Pri čemer sem ravnokar res dobil idejo, da lahko zadevo spravim v neko bolj berljivo obliko in jo posredujem kakšni stanovski reviji v objavo. Morebiti, morebiti, ko bo čas za to. Pa naj še kdo reče, da blogi niso za nič

Hm, saj res, glede na to, da se mi zadnje dni nič ne dogaja in sem pač po cele dneve za knjigami, ki so postale po strani 500 veliko bolj dolgočasne, kot je sprva kazalo, lahko povem kakšno anekdoto iz knjižnice? Pravzaprav res le eno, popolnoma svežo.

V torek je bil kar lep dan. Večer je bil pa čudovit V kolikor morebiti kdo ne ve zakaj, naj si kaj več o dogajanju prebere tukajle.

V glavnem, dan sem jasno preživel v knjižnici na faksu. Bilo je kar polno, precej kolegov je prišlo študirat. Mize so bile precej zasedene, vladala je kar precejšnja tišina, navkljub dejstvu, da nas je bilo več kot pol stotnije.

Tako se vsi zagrizeno učimo, kar naenkrat pa se zaslišijo neki otroški glasovi. Malo zbegano smo nekateri pogledali skozi okna, kako je pa otrok zašel na naše dvorišče. Toda videti ni bilo nikogar. Tudi lokal na ploščadi je bil prejkone prazen. Hm, spreletela me je celo misel, da imam morebiti prisluhe. Ne bi bilo nemogoče, utrgan sem že dovolj. Hm, ali imajo prisluhe ponavadi ljudje, ki dobro ali slabo slišijo? Sam spadam bolj med slednje…

Medtem ko sem se ubadal z razmišljanjem o slušnih lastnostih ljudi s prisluhi, pa okrog polic po hodniku primarširala četica. No, v bistvu je bila kar velika četa. Velika četa malih ljudi (baje ne marajo, da se jih imenuje otroci). Iz bližnjega vrtca so namreč organizirali ekskurzijo v knjižnico, malčkom so namreč želeli pokazati veliko izobraževalno ustanovo. Izbrali so si bolj, khm, zanimivo ustanovo, ampak NUK je vendarle malce daleč za tako male nožice.

Skratka, četica približno 30 otrok je imela izlet v našo knjižnico. Hehe, bilo je zelo smešno: na eni strani zaprepadeni pogledi študentov, na drugi pa prestrašeni pogledi malčkov. Kot se za ekskurzijo spodobi, je moral vodič (to vlogo je prevzel kar vzgojitelj) seveda razložiti namen številnih miz, kar je storil z legendarnimi besedami: "No, poglejte, tukaj se pa učijo." Seveda je najbrž odveč pripomniti, da je bil to razlog za hud smeh študentov.

Mali ljudje so z velikim zanimanjem opazovali malce večje ljudi, ki naj bi se učili, vendar jih je ta dogodek vse malce presenetil, tako da jim je pozornost padla na vse kaj drugega kot knjige. Sem ter tja je bilo celo slišati kak pridušen vzklik v stilu "Joj, kolk so luštni!" Vem, da bo naslednje vprašanje ostalo brez odgovora, pa vendarle me zanima, kaj so si mali ljudje mislili o študiju? So ugotovili, da je študij oz. učenje le gledanje v zrak in opazovanje mimoidočih? Pustimo ob strani, da velikokrat je Če slučajno kdaj kateri izmed malčkov zaide sem gor (in že celo zna kaj napisat) pa naj le sporoči Risbice pa pošljite na elektronski naslov, prav?

No, če so pa slučajno zaupali staršem, pa lahko kdo izmed njih kot zakoniti zastopnik pove odgovor

VIR

Pa še to: nedoumljivo mi je, kako lahko človek, ki se pride učit v tiho čitalnico, v njej polglasno bere? Am, sem morda edini, ki vidi tukaj rahlo protislovje? Tako da v opombo dekliču, ki je danes sedel zraven mene: naslednjič sedi kam drugam, prav

Dragi moj bralec, naj ti najprej čestitam, kajti zagotovo še ni bilo človeka na tem svetu, ki bi bolje držal pesti, kot jih ti Svaka ti čast, si mogoče že kaj razmišljal v smeri, da bi to počel kot poklic?

Takole je (tokrat bom izjemoma zelo kratek): trojčka sem nardil!!!! Celega! In to s 7 - 8 - 7 Tisto, kar sem misli, da bom padel, sem naredil najbolje Tako da res čestitke vsem, ki ste držali pesti, vsem se moram nekako oddolžit Samo povejte kako in kdaj pa bo In to mislim popolnoma resno!

Drgač sem pa itak imel več sreče kot pameti Sploh na oralnem delu Zahvaljujoč odličnim profesorjem in docentom, ki so res vsi trije bili zelo fajn, sem zadevo naredil! Ok, vem, veliko preveč smajlijev je v tej objavi, ampak kaj čmo, sem preveč evforičen trenutno, da temu ne bi bilo tako

In tukaj sta še slikci mojega novega draguljčka (stari se je odločil, da ne bo koristen niti za opravljanje klicev in se je zato poslovil):

Hehe Danes je tako lep dan

Naslednjič pa zopet prava objava, obljubim

Tako. Odpisal sem (sicer že včeraj popoldne) trojčka, zdaj pa čakam na rezultate in upam na nadvse odličen rezultat, ki se bo glasil 6-6-5. To je optimistična napoved, verjetneje je, da ne bo tako dobro.

Naj se najprej še enkrat zahvalim vsem bralcem, ki ste (skupaj s svojimi domačimi živalmi ali nadležnimi pticami pod okni) držali pesti. Pomagali ste, brez vas bi šel že po 15 minutah ven Tako pa sem pisal celi dve uri.

Vem, lahko bi poročal že včeraj Ampak se mi enostavno ni dalo. Po izpitu smo šli na pivo, kjer so nekateri začeli takoj z izčrpno obnovo izpita po vprašanjih, vendar sva jih skupaj z zvesto kolegico zatrla v kali. Padale so celo grožnje o zastrupitvi ali grozovitem umoru osebka, ki bi si drznil omeniti izpit (ja, očitno je šlo njej še slabše kot meni), vendar dlje od tega nismo prišli (na žalost?), kajti kolegi so razumeli poanto in so utihnili in raje razpredali o problemu uvrstitve prekrškovnega prava v kazensko ali kaznovalno pravo. Jap, takle imamo, ko se zbere gruča pravnikov na kupu Pravniških šal raje ne bom omenjal Razume jih itak nihče ne Najhujša zadeva, ki pa sem jo enkrat doživel na neki žurki, na kateri smo bili zbrani bolj ali manj samo pravniki, pa je bila, ko smo se, malce okajeni, 3 ure pogovarjali in smejali na račun enega izmed členov Zakona o upravnem postopku, ki ima v besedilu zapisano, da se stranko lahko kaznuje zaradi njene nagajivosti Saj vem, dragi bralec, da tebi ni prav nič smešno, ampak kot sem že dejal, smo pravniki bolj čudna bitja Tudi jaz, čeprav sem črna ovca

Kakorkoli, nazaj k trojčku. Izpit je bil prekleto lahek. Res, nisem si mislil, da se to dogaja. Problem je bil samo v tem, da so od izpraševalci od izpraševancev zahtevali enormno število podatkov, katere naj bi zapisali v 2 centimetra visok okvirček. Vprašanje ima npr. 5 vrstic, v vsaki je nekaj pomembnega, ti pa odgovori na 5 vprašanj v enem zgolj v eni zelo kratki povedi? No go. Sploh, če pišeš kot slon ne Če pa še zajebeš stvar, ki jo znaš kot pesmico, pa je sploh malce velik problemčič…

Tako da zdaj čakamo na rezultate, predvidoma v torek. Potem pa takoj na oralno izpraševanje. jupi In če mi uspe, po ene par urah čakanja pred pisarnami na par piv To bo taboljši del izpita

VIR

Hm, še nekaj sem se spomnil, da imam napisati. Izpit smo imeli včeraj ob 11h, sam izpit se piše 2 uri in 15 minut (3 x 45 min), vmes izhoda ni. Ne moreš na stranišče, pa če ti mehur raznese. No lahko greš, ampak se to šteje, kot da si s pisanjem končal in da si izpit oddal.

Zato smo seveda vsi šli lulat pred izpitom. Sploh tisti, ki smo do enajstih popili že liter in pol tekočine. Aja, sem že povedal, da na dan popijem vsaj 3 L tekočine? Še pogosteje pa kak liter več…

No, grem na stranišče, polulam tist pisoar (oz v pisoar) in si grem umit roke. Logično, kajne. No, umivanje rok pri meni traja malo dlje, ker me je nekoč neka luštna in prijazna študentka medicine naučila pravilnega zdravniškega umivanja rok ter mi ob tem povedala stvari, zaradi katerih si često tako umivam roke Skratka, umivam roke, se pripravljam za operacijo, ko pride noter kolega (mislim da je iz istega letnika) in si umije roke. Vse lepo in prav. Roke umije za moje pojme na hitro, si jih posuši, nato pa, na moj šok, stopi do pisoarja, opravi zadevo in gre ven.

Am, ok? Mogoče res nisem najbolj poučen v teh zadevah (malo že, glede na to, da sem fant ), ampak vedno sem predvideval, da se zadeva počne ravno obratno, torej najprej prijatelj, potem pa roke? Tako da ne vem, v čem je štos tega. Mogoče kak cenjeni bralec ve? Morebiti so posredi kaki svetovnonazorski, verski, zdravstveni, politični, higienski ali drugi pogledi?

Ampak ne glede na to, ma ne moreš tako no. Verjamem, da se vsi zelo lepo umivamo povsod, nekateri se bolj, drugi se manj, ampak kljub vsemu se spodobi, da si umiješ roke po tovrstnem početju. Če že ne zaradi sebe, pa zaradi drugih. Potem pa ga zunaj na hodniku vidim, kako se rokuje z drugimi in objema neko deklino. Joj no, fantje in dekle, ko bi vi vedeli… Pač taka zadeva me res zmoti, ker mi zadeva ni ravno apetitlich

Ah in ravno so me cenjena mati obvestili, da smo imeli v hiši neko miško in da se je zdaj ujela v mišolovko. "Ja in," vprašam. "No, zdaj jo pa odstrani." "Koga?" "Ja, miš in mišlovko vendar!" "Kdo pa je zadevo nastavil?" "Jaz, kdo pa?" "In zakaj potem jaz počnem umazano delo za teboj?" "Ker si jaz ne upam!!!"

Lovski nagon naših matera se očitno konča pri nastavljanju pasti Ko pa se kaj ujame, naj pa na plan pride veliki lovec, ergo jaz Se vidi, da so ženske bolj nabiralke Grem pogledat, kako tole zgleda in opravit umazano delo za drugimi… To se sliši že skoraj kot mafija

10 minut kasneje: veliki lovec Canadian se je vrnil s svojega lovskega pohoda. Bilo je grozno, zverina je imela pol metra med očmi, rep dolg 7 metrov, kremplje podobne majhnim sekiram. Boj je bil dolg, ampak veliki lovec je vendarle zmagal. Večerja bo

Helenca, rabiš kako miško za sovice?