Arhiv za November, 2008

canadian

22

VIR

22 :D

  • Share/Bookmark
canadian

O tem in onem # 14

YouTube slika preogleda

… vsaj zdi se mi da je že 14. Tole zgoraj je pa za chillout…

Očitno me je tole kronično pomanjkanje časa že povsem ubilo. No sej, ni še tako hudo, saj imam še vedno po nekje pet ur na noč spanca, ki mi ga še vedno, tako kot že zadnje tri mesece, ne uspe prespat v enem kosu. Pravzaprav, če mi rata spat uro in pol v enem kosu, sem lahko že srečen. Potem se pa zbudim nekje pol ure preden zvoni budilka in jasno ne morem zaspat nazaj ter se ubadam z razmišljanjem, kako kak stavk obrnit da bom lahko argumentacijo skrajšal na določeno število strani… Sicer mi pa ni tolk težko zjutraj vstat ob šestih, itak sem precej jutranji človk, raje grem spat okrog desetih, kar mi že nekaj mesecev sicer ni uspelo. Namen je pa dober. In če še enkrat premislim, zdaj sem izračunal, koliko ur sem spal v zadnjih sedmih dneh (in ja, vikend je vštet): v povprečju nekje slabih 5 ur bruto, neto pa najbrž kakšno uro manj… Ubijal bi že za naslednji ponedeljek – prisežem, da se ne premaknem od doma in po možnosti s posetlje ali kavča.

Saj drugače je vse skupaj te dni res zabavno, npr. danes smo na faks, kjer naj bi bilo uživanje alkohola strogo prepovedano, pretihotapili večje količine alkohola, saj nam le še ta pomaga pri razmišljanju. Nekako smo že na ravni vrhunskih literatov, ki, roko na srce, večinoma ne bi uspeli spisati večine vrhunskih del svetovne književnosti, če ne bi imela prstov vmes tudi kapljica rujnega. Torej, ker je pač empirično dokazano, da alkohol prispeva k vrhunskosti, smo se ga poslužili tudi mi, s tem, da smo, v neznanski želji po odličnosti, začeli kar z žganim…

Jaja, sej vem, ni zabavno. Jebat ga, zdele sem tolk utrujen, da bi se lahko smejal clo Bizovičarjevim šalam (kar pomeni, da mi je res vseeno, ker tega tipa živga ne prenesem). Ampak pazi to, dokaz da človeka življenje tepe in da Murphy ni zamanj moj najboljši kolega: ravno v času največje gužve s časom me začenjajo “pecat” osebice, ki sem jih jaz, neuspešno seveda, že nekaj časa nazaj. Bemu sunce, a ne moreš počakat tri dni :D No, jutri greva na kosilo, pa da vidimo, kam pes taco moli in v katerem grmu tiči zajec… ;)

V soboto se pa obeta en ekstra dolg dan študija. Pravzaprav oblikovanja besedila, kajti do nedelje moramo oddati pisna izdelka. Bojda se nam obeta približno 14 ur ždenja na fakulteti… Zabavno, ne? Pa še zavleklo se bo v nedeljo, v to sem prepričan. Ampak prisežem, če bom zato zamudil začetek dogodka, napovedanega v prejšnji objavi, bo pa hudo. Ko Blaž postane jezen, to ni kul :D Ma okej no, sej, v bistvu bom hvaležen, zaradi mene se lahko nedelja mirno preskoči. Pravzaprav vsak zadnji dan v novembru se lahko preskoči, pa imejmo 29 dni v februarju, 30. november bi bil pa prestopni dan vsake štiri leta. Takoj podpišem.

In nenazadnje, ugotovu sem, da sem še vedno bruc, ker v štirih letih na faksu še nisem uspel niti enkrat it na naše brucovanje, vsakič pride nekaj vmes. Okej, bil sem na tistem Brucu al kako se že imenuje zadeva na Gospodarskem razstavišču, dokler nisem ugotovil, da po starosti spadam v top 2% populacije in dokler me, sicer na nekem drugem zelo podobnem dogodku, mularija ni začela vikat. Pač to je znak, da se umaknem. Pa tudi letos mi ni ratalo it, čeprav sem bil na faksu vse do začetka  (ker je pri nas brucovanje, vsaj uradni del s pogostitvijo, pač na faksu).

In še za piko na i: hvala pikica, ker si me v nedeljo peljala gledat film. Bilo je super in naslednje leto spet? :D

  • Share/Bookmark
canadian

O tem in onem #13

YouTube slika preogleda

Po svoje je tudi udejstvovanje v ekstrakurikularnih aktivnostih zanimivo in poučno. Če ne drugače, se naučiš nečesa novega, vadiš timsko delo, spoznavaš nove ljudi in običaje. Pa še kakšno ekstra izkušnjo dobiš.

Jaz sem v tem času, odkar se ukvarjam z našim tekmovanjem, spoznal vse zgornje. Zdaj že kar obvladam pravo EU, poznam številne podrobnosti, ki bi mi ostale skrite, če bi se zgolj učil za izpit. Zdej, a je to dobro ali ne, pustimo ob strani. Prav tako odlično vadim delo v timu. V našem timu se medseboj, milo rečeno, sovražimo. Zato bom očitno, ko bom do potankosti obvladal delo v takem timu, gotovo znal delat tudi z bolj prijateljsko nastrojenimi ljudmi. Novih ljudi sem spoznal kar nekaj, za nekatere si želim, da jih nikoli ne bi. Običaji pa… No, zraven so za okras :)

Katere pa so druge izkušnje? Hja, gotovo bom čedalje bolj kvalificiran za poklicenga igralca – dnevno mi namreč uspeva igrati prijaznega fanta, ki se rad šali in z veseljem sodeluje z ljudmi, ki jih ne mara. Gotovo je to umetnost, ne? To počnem samo iz ljubega miru, ker sem že povedal vsem, kakšen je moj pogled na njih in tega niso dobro sprejeli, saj raje vidijo, da jim lažem v obraz, kako navdahnjeni z modrostjo so. In ko sem povedal svoje mnenje, sem postal poosebljeno zlo vsega sveta, dežurni krivec za napake vseh (tudi današnji potres v Indoneziji je seveda moje maslo) in tisti, s katerim se začne vsak pogovor. No, tisti pogovor: “Nekaj se moramo pomeniti, a ne?”

Tako pač igram. Prekleto dober sem v tem. Mogoče mi ni ravno v čast, ampak vseeno imam raje svoj mir in opravljeno delo, kot pa da sestankujem po desetkrat na teden in poslušam o moji zli naravi. Pač nimam toliko denarja za kavo, moja zla nrav me pač ne moti :D Hkrati pa odštevam minute, ki so še ostale, preden bo vsega konec…

Kaj sem še izkusil v tem tednu? Ja, točno, kako je biti profesor na faksu. No, vsaj deloma. Nisem imel kakšnega predavanja ali kaj podobnega, to mi ne leži, čeprav sem imel nekoč ideje, da bi bil profesor nemščine v gimnaziji. Potem sem se temu zavoljo dobrobiti številnih generacij otrok odpovedal. Pač, v meni je, vsemu zlu navkljub, tudi trohica dobrote in ljubezni do sočloveka. Skratka, naši skupinici so dodelili posebno pisarno, v kateri lahko veselo ustvarjamo zagovore strank. Večinoma prazna sameva, vsake toliko pa se najde kak idiot, ki se zabubi vanjo in preživi notri 11 ur s polurnim odmorom za kosilo. A je sploh smiselno, da povem, kater idiot je to? :D Skratka, sam samcat sem sedel v tisti pisarnici, mel sem ključe zanjo, laptop, bilo je kar kul. No dolgčas. Ampak imel sem svojo pisarno na faksu. :D Ne bom prfoks, dolgčas je.

Jutri mam pregled. Spet. Ultrazvok. Za razliko od vseh dozdajšnjih nimam tako dobrega občutka. Kar se tega tiče, me občutek še nikoli ni pustil na cedilu. Vsaj povsem ne, večinoma se je zgodilo tako, kot sem trdil že nekaj časa prej. Tokrat upam da se ne bo. Res, matra me. Živčki, živčki. Težko se zberem že za pisanje, spim itak že nekaj tednov po tri do pet ur na noč. Čeprav, vem da se bo to slišalo grozno in si tega niti ne želim, bi pa po eni strani bilo kul ostat tam na OI, pa čeprav z iglo v roki – vsaj mal bi si lahko odpočil od tega tekmovanja. No, dvomim, pomoje bi me še bolj zasužnjili moji “velecenjeni kolegi” ter mi naložili ekstra dela. Časa bi res imel precej :) Ampak sej ne bo tako, a ne da ne?

Bliža se zelo pomemben dan, dan, ko se bo ogromno stvari spremenilo. Tudi tukaj gor, ne le v realnem življenju. Določene stvari bodo odšle za vedno, nekatere se bodo zgolj umaknile za kak trenutek ali dva. Čez nekaj časa bodi začeli klicariti ljudje, od katerih že dolgo ni bilo glasu in bodo na vsak način prosili za mojo pozornost. Iskali bodo načine, kako me pridobiti na svojo stran, toda večini ne bo uspelo. Tistim, ki bodo neuspešni, se bo slabo godilo, onim, ki bodo, pa še slabše. Lose – lose scenario. Tako da vas pozivam, pripravite se. Le z dobro pripravo boste uspeli in preživeli ;)

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »