Nazaj. Back. Zurück.
16 07 2008Vsega lepega je enkrat konec. Slej kot prej. Dejstvo. Zato sem tudi prišel nazaj. In sem doma, po slabih štirinajstih dneh potovanja po vzhodni obali ZDA, no, le delčku vzhodne obale, sem spet tu. Še vedno pod močnimi vtisi ter približno 6 ur za vami. 
Tale časovna razlika je kar hudič.
Kako je bilo? Hm, izjemno. Imela sva se res zelo lepo, uživala sva sto na uro (milj, da ne bo pomote 
). Mesta sva precej dobro spoznala, okolico malo manj. To je pravzaprav edina večja napaka, ki sva jo storila, saj sem skoraj prepričan, da je podeželje precej lepše in prijaznejše od mest. No vsaj nekaterih.
Boston je čudovit, Washington prav tako. Slednji je mogoče za otenčič prevlažen: zadnje dni je bilo približno 35 stopinj Celzija ter vlažnost okrog 95 %. Ampak je ves zelen in daje človeku občutek, da lahko normalno diha (čeprav defacto dejansko ne more, ker je prevroče 
). New York pa… no, je New York, svet zase. Nikoli, ok, se popravljam, zelo težko bi se privadil na življenje tam. Enostavno preveliko, preveč ljudi, preveč betona, preveč prometa, premalo zelenja. Daleč od mesta po mojem okusu.
Hja, zdaj pa ne vem, nekako sem imel v mislih napisat nekje sto dvainsedemdeset objav samo na to temo (zvesti bralec pozna moje težave z izbiranjem tem za pisanje), ampak bi to morebiti le izpadlo malce patetično. Ok, precej, priznam. Zato bom raje v tole objavo strnil vse skupaj in mogoče pripopal še kako sliko, pa bo volk sit in koza cela (ali po blogersko: bo dejansko kdo to prebral, jaz bom imel pa objavo)
Že v prejšnji objavi sem napisal da odhajam. Obljubil sem tudi, da bom probal spisat kako objavo iz one strani luže, vendar mi to očitno ni uspelo. Sem pa prebral vse vaše komentarje in se na tem mestu zahvaljujem helenci, zviti, nevenki, morfeju, tomažu, pikici, mašonu, saily, sparkici, puščavski rožici, tejkli, snow, vyagrahu, prpi in nenazadnje katj1 se zelo zahvaljujem za dobre želje, no pa tudi ostalim, ki pač niste pustili komentarja
Skratka, v sredo zjutraj sva navsezgodnje letela iz Ljubljane (s Pučnika) v Frankfurt. Vse super, le 20 minutna vožnja z avtobusom po letališču se nama je zdela zanimiva, ogromnih razsežnosti sva se pa pravzaprav zavedla šele, ko sva skoraj eno uro hodila z enega dela terminala na drugega Zadeva je ogromna! Seveda je bilo takoj jasno, da vse nikakor ne bo moglo tečt po načrtu. Zato se je pokvarilo letalo. Ja, malo pred vzletom so ugotovili, da ima tako hudo napako, da nikakor ne smemo vzleteti, zato so odhod prestavili za nedoločen čas - no, do odprave napake. Stranišča so popravili v 3 urah in lahko smo šli.
Let tja. Muka. Dva skoraj dvometrska tipa sva sedela prav na sredini letala, na vsako stran sva imela pa še vsak "svojo" slonico. Resno, ne vem, kako jim je to uspelo, ampak stlačili so naju med dve vsaj sto petdeset kilogramski ženici. Zato se je 8 ur vleklo kot hudič.
Ne samo lepega, tudi hudega je enkrat konec (čeprav to traja mnogo mnogo dlje - ali pa se vsaj zdi tako), smo vendarle pristali v Bostonu. Saj vsi poznate zgodbe o famozni imigracijski službi v ZDA oz njihovi Border control? No, najin uradnik je bil ekstra previden in ekstra siten in ekstra sumnjičav. Vsa vprašanja v zvezi s potovanjem, družino, faksom (celo po ocenah me je vprašal), natančen pregled kart, denarja in celo za kreditne kartice ni bil ziher, da so prave. Na koncu nama je vendarle verjel in nama odobril vstop. Jasno pa prej poskeniral prstne odtise in šarenico. Država paranoikov.
Nahrbtnika sta prišla z nama, zato sva po hitrem postopku odpeketala v hostel. Spala sva v YMCA Zanimiva zadeva, sobe so čiste in je popolnoma fajn. Pa še relativno blizu mesta. Boston sva kar prehodila, Harvard je super dober, nekaj popolnoma drugega kot naša UL. Samo mesto je pa precej evropsko. Niti ni bilo tako soparno, nevenka, se je dalo normalo preživet. Vsaj v primerjavo z drugima dvema.
Tudi 4. julij, dan ameriške neodvisnosti, sva preživela v Bostonu. Precej drugače ga praznujejo, kot mi denimo 25. junij. Vsi so na prostem, številne parade potekajo po mestu, še posebej v Bostonu, ki ima pomembno zgodovinsko vlogo pri osamosvajanju. Tu pa je še posebej lepo zvečer, ko se na obrežju mestne reke Charles River zbere nekje pol milijona ljudi. Ob reki je namreč nek park in vsi s seboj prinesejo razne deke in stole, ter si jih razpostavijo po parku, zakurijo žare in se imajo lepo ter čakajo na vrhunec večera, ie. največji ognjemet v državi. Dejansko je ogromen in noro lep. Pa še to: saj veste, da imamo pri nas na državni proslavi vedno tudi prelet vojaških letal? Hehe, pri nas pač preletavajo pilatusi, v zda pa to počnejo njihova vojaška letala. In ko te zelo nizko nad mestom preletita dva lovca, recimo da sta bila F-16, je to res poseben občutek. Množično navdušenje pa vse še potencira.
V New York sva potovala z vlakom, kar je trajalo cca 4 ure. Res je bilo precej udobno in bi bilo najbrž hitreje, če bi zadeva tudi delovala. Tako pa se je dvakrat ustavil za 15 minut. Sprevodnih nas je miril, češ da bodo napako takoj odpravili in dejasnko so jo kmalu. Ampak kljub vsem prošnjam najvišji avtoriteti pa klima ni hotela crknit… S temi klimami so sploh obsedeni. V trgovinah je izjemno hladno, vsi so zelo oblečeni. Razlika med temperaturama v trgovini in zunaj je pogosto višja od 15, 20 stopinj. Noro. Zna bit pa prijetno ko hodiš po ulici in se odprejo vrata trgovine - takoj zapiha mrzel veter na ulico ter te malo ohladi Pa še to v zvazi s klimami: v zadnjem hostlu v Washingtonu je bila nastavljena na 60 stopinj Fahrenheit, kar je nekje 15,5 naših stopinj. Potem, ko je sama naprava zamrznila, so vendarle malo zvišali temperaturo.
New York. Mesto, v katerega se najraje ne bi več vrnil. Tako utesnjeno je, umazano, polno ljudi. Saj je zanimivo, celoten utrip mesta je zanimiv. Tudi sprehajanje med visokimi stavbami ima svoj čar. Ampak to ni to. Meni pač ni bil všeč, s svetlo izjemo Central Parka. Že nasploh sva preživela ogromno časa po parkih, tukaj sva se pa v nedeljo popoldne lepo ulegla sredi parka in gledala nekaj tekem mestne lige v softballu. Res je bilo fajn. Pri parkih je treba samo paziti na določene stvari, predvsem na veverice, ki jih je res povsod ogromno. Načeloma niso nasilne, so pa izjeme, saj je ena napadla Jureta (brata), ko se ji je preveč približal. Hujšega na srečo ni bilo.
Washington je pa popolnoma drug svet kot New York. Stavbe so vse nizke, mislim da je omejitev nekje 10 nadstropij oz. višina kupole Kongresa. Polno je zelenja, dogajanja. Res enkratno mesto, če odštejemo vlago. Vse pomembnejše stavbe so zdaj zaprte za javnost, npr. Bela hiša, FBI in Pentagon so včasih imeli vodene oglede, zdaj pa je vse zaprto, na strehah pa mrgoli snajperjev. Ima pa nekaj odličnih muzejev, e.g. National Air & Space Museum. Kar je pri vsem skupaj najboljše, je, da so zastonj Enako velja za Kongres, ki pa ima vodeno turo, ki traja celih 30 minut, od tega varnostni pregled traja približno 20 minut. Res, če bi bilo treba plačat, bi zahteval nazaj denar.
Kaj je bilo še kaj takega? Aja, hostel je bil prezaseden, zato sva prvo noč prespala na kavčih zastonj. Na letu za München ni bilo sedeža za naju, čeprav sva imela karte kupljene, zato sva morala počakati skoraj do konca, ko so ugotovili, da so nekaj zamešali in da sedeža sta bila že od začetka. Pravzaprav je bilo še 16 prostih sedežev Let je bil nočni, spala nisva nič. Letalo do Ljubljane je bilo res malo, za 50 ljudi, let traja dobre pol ure in kljub temu delijo hrano. Potrata denarja, stevardesi sta pa itak ta full speed, ker morata v tem času vse potalat in pospravt. Domov sva prišla, meni so nekje na letališču prebrskali tavelik nahrbtnik, zdaj sem se tudi že naspal, tako da je življenje lepo
Drugače so pa Američani zelo prijazni. Definitivno drži, kot pravi Lonely Planet, da nikar ne pričakuj, da bo kdorkoli vedel kaj o tvoji državi, čeprav te zna že naslednji presenetiti z odličnim poznavanjem vse problematike. Vodička v Kongresu niti ni dobro vedela, kje je Evropa (preverjeno), medtem ko je varnostnik 10 minut kasneje vprašal, če sva iz Slovenije in nato začel govoriti slovensko! Govoril je povsem pravilno, zaželel nama je lep dan in prijetno potovanje ter še nekaj razlagal o sebi. In ne, ni bil potomec Slovencev, saj je tu precej malo črncev Pač ga zanima vzhodna Evropa, pravi.
Vsaka stvar, ki jo kupiš, je XXXXXXXL. Mala kava ima 414 mL, srednji ledeni čaj je velik za dva normalna mobilna telefona, ker je več kot liter in pol vode, največji meni v največji verigi hitre prehrane pa vsebuje pol kilograma krompirja in galono kokakole, kar je nekje 3,785 L. Če veš vse to, ni težko ugotoviti, zakaj je ogromno ljudi zelo debelih in zakaj v trgovinah prodajajo hlače s številko širine nad 46 (jaz imam npr. 33-34). Seveda pa ne smemo pozabit avtomobilov, ki so vsi po vrsti nekajkrat večji od naših. Cliov in golfov tam ne boste našli (bila pa je en "zajeban" črnec v Yarisu res je smešno zgledalo), je pa cel kup terencev in poltovornjakov ter avtomobilov s 500 kM.
TUKAJ je na voljo še nekaj malega slik. 46 od 600.
No, tojto. Zagotovo sčasoma pride še kaka zgodba o tem, drugače pa nazaj v stare tirnice…
samo 414mL kave?!? to mene pribije za par dni.
američani so res usekani. 
lepo da sta se mela fajn. in ugotovila, da ni čez na šo preljubo slovensko deželico. 
drgač pa welcome back.
Eh, pikica, niti za eno uro te ne prbije, ker je samo voda, z neki mal okusa po kavi. Zanič
Krofi so pa dobri 
Ni je čez Slovenijo, res ne
Hvala
Boston je krasno mesto! Sama sem bila tam kakšnih 7 let nazaj, ko sem bila še premala, da bi znala ceniti to, da sem v Ameriki
ampak kolikor se spomnim, je bilo res fino. Bi šla še enkrat, takoj 
Samo da sta se imela fajn!
Bush’s last day
Ta je dobra. Pa kaaaava, mm.. a smo pri nas res tok škrti? 
Odlično si se imel, to je važno, in da si nazaj živ in zdrav.
New York.. gužva na pločnikih? Jst si ne znam predstavljat..
Tista z varnostnikom je huda! Še bolj huda pa tista z vodičko. Kolk so loh tok neumni?
Da te pod Eifflovim stolpom ustavi nekdo, ki “priča po naše”, še razumem, ampak takole sredi Amerike…to je pa nekaj vredno.
Se veselim še kakšne zgodbe!
@canadian: eh potlej se pa ne splača.
krofi? ne verjamem. ni jih čez tiste, ki jih babica speče in so čist puhasto mehki in topli, iz ust se ti pa marmelada pocedi.
no fajn da si se imel fajn.
tudi jaz bom enkrat šla v to obljubljeno deželo, enkrat ko bom velika.
a potem praviš, da si nisi mogel kupit hlač
kanadčan, dobrodošel nazaj
Nekaj ur pred tem (recimo enih 5-6) sem mislila na tebe: ali si se že vrnil, da ti moram pustit kak komentar, da ne boš mislil, da smo (sem) pozabila nate… potem pa zagledam tvoj komentar 
Še enkrat dobrodošel - res sem te pogrešala.
Ni animivo, kako se iz dežele Velikega Šerifa človek vrne z mešanimi občutki?
Malo dobrega, malo slabega, nekaj neumnega in nekaj velikega, nekaj spontanega in nekaj odštekanega…
Edina kava, ki je v ZDA pitna, se dobi pri Starbucks (pardon za reklamo), vse ostalo je voda
Škoda, da ti nisem tega prej povedala. Kdofi ja, ti so na vsakem koraku. A muffinov ni bilo nič? 
YMCA - hehe, teh je vsepovsod po svetu
Ta s črncem in slovenščino je pa huda
Morda je kak sorodnik našega Janeza Beline 
Tale s klimo mi je zelo znana 
Npr. v Providence, ki je malce nižje od Bostona, sem bivala v študentskem domu. Zunaj je bilo 33 stopinj in 90-95% vlažnost, jaz pa sem si morala kupiti flis, ker nisem mogla izklopiti klime v sobi 
V trgovinah pa bi človek itak rabil puhovko 
Vesela sem, da si šel in da si videl, kako je drugod, da so nekatere stvari miti in druge še kako resnične. Veš kaj rečem vsakič, ko pridem domov (no, v 99%)? Home sweet home ali po naše Ljubo doma, kdor ga ima
Hehej, res sem vesela, da si nazaj v enem kosu
deklina, ja, se strinjam, boston je res enkratno mesto
celo primerno za živet 
Zvita, ja, ta je tudi moja najljubša slika
Kako lahko uživaš ob toliko kave?!?! Zadnji dan sva našla neke kitajce, ki so prodajali espresso 
Veš kako je pasal 
Pa sej smo tudi mi, komaj da smo kaj boljši 
Ni težko bit neumen
lola blue, hehe, je kar hecno blo ja. Čeprav onih naših je pa malo morje
Čeprav čevapčičev pa bureka res nikjer nisva vidla 
pikica, ne, tako dobri pa niso
prav lušte mi delaš 
kje dobim kakega takega? 
ampak res niso slabi, čeprav sva se jih prenažrla že v prvih dneh 
helenca, pejt pogledat
Zdej se splača še šopingirat, ker je vse res poceni. Pa še veseli so tujih nakupovalcev. Hehe, sej sem lahko kupil hlače 
One bi bile glih za dva mene 
popravek: stavbe v Washingtonu ne smejo biti višje od The Washington monument (to je un obelisk) ta velja za najvišjo stavbo v mestu in vse ostale so nižje!!!
Je pa Washington zelo zanimiv, sploh Georgetown in pa seveda se je obvezno sprehoditi čez ”The Mall” to je park ki je med Belo hišo in Capitol hill-om…
New York: tudi meni ni bil kaj prida všeč… No morda zato, ker smo bili čisti turisti… V takem mestu je lepo imeti nekoga, ki tam dejansko živi in te popelje skozi mesto na drugačen način, hehe…
Naslednje poletje nameravam spet odleteti čez lužo, po mojem kar za mesec ali dva…
bienvenue en Slovenie; jst sem pa se zmeri v Francij
hehe sparkica, hvala
sem opazil par sprememb 
En mafin je bil glih za cel dan 
Pač XXXL 
Za šoping sem imel pa skos v nahrbtniku pulover 
ja, sem opazu, da niste čist pozabili na mene. ste bili zmenjeni, da vsak dan en klikne, da ubogemu blažu ne bo težko?
Res je bila enkratna izkušnja, veliko novega sva zaznala in opazila, da vseeno ni drugod samo med in mleko.
Eh, sva bila v Starbucksu, tudi na letalih samo to strežejo, pa ni bila ne vem kako užitna. Pač drugačna od naše. Ampak cenejša, preračunano na količino
Muffine sva jasno jedla, potem ko sva se krofov prenažrla
Skozi Providence sva se peljala, načrtovala sva, da bova šla tud malo pogledat, samo se ni izšlo. Je pa zgledalo zelo luštno mesto. Pa nasploh je cel Rhode Island tako lep, da je že greh
Hehe, hvala
Polar bear, pardon, bom popravil. To sem samo zapazil v vodiču, da tako piše, čisto možno, da ne drži. Hvala za opozorilo
Proti večeru, ko ni več pasje vroče 
Drugače pa ja, Georgetown in the Mall sta res super. Samo sest na klop in tam sedet in opazovat ljudi je fajn
Ja, se strinjam, fajn bi bilo imeti nekoga tam, ki bi te vozil naokrog, samo kaj, ko nikogar ne poznam. Za naslednjič bomo že koga poiskali. Vračaš se tja? Super
vyagrah, hvala. Upam da noro uživaš
Lubčka.
Prav pogrešal sem te! 
In fantje? Kakšni so fantje? 
Haha, Gaber, pa hvala no
Glede fantov: osebice ne bi pustil same tja
Meni se je pa v NYC vrtelo od navdušenja!
Zaradi pisane mavrice vsega. Predimenzioniranost pa me je tudi zelo motila.
Haha, Gaber, takih dimenzij pa jaz nisem preverjal
Zdaj pa res rabim masažo 
No ja, mogoče sem bil samo preutrujen od vse hoje… Cel Manhattan sva prehodila
dobrodošel spet nazaj doma
no vtisi so očitno fini 
morš še kdaj it.. kako daljšo varianto 
s tistimi free avtomobili čez državo ipd. 
to jest nameravam enkrat… mogoče drugo leto, bi blo fajn 
A kako? Ne vem.. kava je užitek, bo in bila
Ampak če pravite da je dol vodena kr naj bo, taka je za en d*ek! 
hej,….dobrodošel nazaj
Saily, hvala. Ja, so kar fajn vtisi
Bi šel še enkrat, ampak drugačno turo 
In ta tvoja ideja z avtom čez celino je odlična 
Zvita, kava je res užitek, samo ne pol litra
Tak mali espresso 
Oni nonstop pijejo kavo, kt mi vodo 
snow, hvala
spet sm pozn
pa vseeno dobrodošel 
js bi tud šol mal tja pogledat, res more bit dobra izkušnja.
@canadian: ammmm. je treba.
kje nek. v mojih rodnih krajih in občasno v kamniku. 
pa morm probat. potlej bom pa lahko ocenjevala. 
morfej, bolje pozno kot nikoli
hvala 
pejt, kaj še čakaš?
pikica, torej pridem na krofe v tvoje rodne kraje
hehe, mam enga ameriškega zmrznjenega v skrinji
no ti kar prid. boš najprej skledo držal, potlej boš pa moral vsako rundo sprobat. glej da boš zelo lačen.
bom enkrat uletela v ZDA samo zarad krofov. 
mogoče drugo leto med potjo do kube. 
zamrzjeno? moj želodec ni za take zadevščne.
Še več fotk, prosim.
Tiste s tabo spredaj in z Ameriko zadaj. Pa z Juretom. 
Kaj sta kupila?
Oho, sta torej že nazaj, no lepo. A tako, da je v Washingtonu še huje kot v Bostonu? Važno je, da sta polna zanimivih vtisov. Saj verjetno je težko tako na kratko vse zapisati. Previdevam, da New York tudi meni ne bi bil preveč všeč, rada vidim nebo, pa ne samo točno nad glavo
Ja, zanimivo je, da imajo Američani višjo narodno zavest kot mi, čeprav so po poreklu iz vseh vetrov. Res dajo nekaj na svoje simbole in na svoje praznike. Pri nas je to bolj tako-tako. Enostavno nismo še imeli časa dojeti samostojnosti, pa smo že spet nekje…tokrat v EU. Verjetno je nekaj na tem.
Evo, pa sta spet lepo doma, na majhnih porcijah. Svet je lep, doma je najlepše.
pikica, to so prave besede
Se rabim malo najest, zdaj pa že sam opažam, da sem malo shiran - očitno ameriški krofi niso tako redilni 
In sva ga prinesla, preživel je oba leta, zdaj je pa mulo na dopustu pri babici, tako da smo ga enostavno zamrznili, da bo počakal. Krof, ne otroka 
Hehe, krof je zamrznjen, ker si je najmlajši brat za darilo zaželel krof
Gaber, bo bo, bodo še slike. Imava 660 slik, malo je treba zadevo uredit, preden lahko še kej pokažem
Hehe, mogoče se pa res znajdem na kaki 
Uf, imela sva pravo mrzlico, ker je bilo vse precej poceni: cunje, čevlje, ipode, fotoaparat pa še kej
Nevenka, ja, precej huje, sploh dan po dežju je bila kriza, ko je bilo 25 stopinj ob 8h zjutraj in res 100% vlaga. Noro.
Ja, zelo so patriotski. Povsod visijo zastave, simboli so na sto in eni stvari, ki je naprodaj, tudi v pogovorih precej dobro mislijo o državi.
Glede nas pa ne vem, mislim da imamo relativno visoko narodno zavest, le pokažemo jo drugače. Sploh je pa kot insajder težko ocenjevati situacijo, outsajder, kot sem bil jaz v ZDA, pač vidi zadevo veliko bolj objektivno. Drugače. Zato tudi sami ne moremo reči točno, kakšni smo, ker je to zelo subjektivna ocena. Vidimo napake, težave tram, kjer jih niti ni toliko. Se pa zelo strinjam, da nismo imeli časa polno užiti samostojnosti…
Hehe, zadnji stavek pa neizpodbitno drži
@canadian: no naša babica je vesela vsakega, ki ga lahko malček nafutra.
no vse prišleke ocenjuje po tem, če pridno malčkajo in ne ugovarjajo repetam. 
a bo ta krof sploh še dobr? glede na to, da je toliko pretrpel. pot je bila dolga, zdej ga pa še v skrinji mučte. 
uh je pa skromen tvoj bratec.