19.03.2008
Ena o piscih novic…
Danes dopoldne sem po naključju prišel do izvoda dnevnika Žurnal24 (no, neka simpatična deklina mi ga je nesramežljivo potisnila v roke). Zadevo sicer zelo redko berem, ker pač nimam ne volje in ne časa se s tem ukvarjat (raje prelistam blogorolo ali pa klepetam ob kavi/pivu/šilcu). No skratka, zadevo sem pač v nekem besnem navalu dolgčasa vendarle prelistal in celo prebral par člankov. In ti so povod te objave…
Skratka, vedno me je fasciniralo, kako butasto lahko nekateri ljudje ("novinarji") pišejo. Madona no, vsi imajo vsaj neko srednjo izobrazbo (povečini najbrž gimnazijo) - ma ne mi rečt, da tam nikoli ni bilo treba napisat kakega eseja ali drugega sestavka, ki bi imel smisel?!
Primer 1:
(Žurnal24, 19.3.2008, str. 11)
Ocenjujejo, da je bilo od leta 2003 ubitih od 90 tisoč do milijon Iračanov… Hm, ok prav, sicer je to zelo zelo groba ocena, saj niha za kar 910 tisoč smrtnih žrtev. Ok, ampak mogoče je bil le tiskarski škrat. Naj bo.
Primer 2:
(Bernik, M. Žurnal24, 19.3.2008, str. 13)
Drugi dan trgovanja na borzi je znova postregel s številnimi padci. Izjema je bil Aerodrom Ljubljana, ki je ob sicer skromnem prometu imel več kot 4 % padec. Mogoče res nisem preveč pameten, ampak a ni izjema pri padanju rast? Mimogrede, preveril sem, Aerodrom je padel za 4 %, tako da tu ne gre za tiskarsko napako, ampak samo šlamparijo Marka Bernika (avtorja).
Primer 3: (ta je pa legendaren, razlog za res lep dan)
(Žurnal24, 19.3.2008, str. 19)
7 nevarnih bolečin (da je naštetih le pet, zanemarimo). Malo me boli glava - zagotovo najprej pomislim na možganski tumor. Ah kje, ni krivo to, da sem prejšnji večer popil pol litra tekile, zihr imam možganski tumor!
Ali pa bolečine v trebuhu - najprej pomisli na razlitje slepiča, šele nato na, khm, ne vem, slabost? Tale člančič je prav namenjen spodbujanju hipohondrije… Noro, kaj se vse ljudje spomnijo
Mimgrede: če tole prebere kak žurnalovec (ali pa drug novinar) - moj namen ni diskreditirati vaše delo… Križanka in sudoku sta bojda super (čeprav nekateri pravijo, da so križanke včasih nerešljive oz. so rešitve nepravilne glede na leksikone)… Tudi članki so nedvomno zelo primerni za jutranje branje na avtobusu/vlaku, ko so bralci še popolnoma zaspani in bi uživali tudi ob branju Pavčnikove Teorije prava (profesor, meni je bila super všeč!!!
). Ampak vseeno, vsaj preberite to, kar napišete. Osnova pisanja (to preverjeno učijo že v 2 razredu OŠ). Žalostno je pa to, da se take debilnosti pojavljajo po vseh medijih, ne le po časopisih (in še zdaleč ne le v tem konkretnem časopisu, ki je pač tokrat slučajno na tapeti). Nikakor pa se ne bom spuščal v globjo vsebino pisanja, kajti velikokrat pišejo o zadevah ljudje, ki nimajo niti osnovnega pojma o tem, za kaj se gre…
Tojto.



