Canadianov blog

Živjo!

Hm, a sem slučajno komu dolžan opravičilo, ker nisem pisal ničesar že 3 tedne? Temu se namreč reče kritično pomanjkanje idej. Saj ne, da je zdaj kaj drugače - kar tipkam (in na koncu bom, če se mi bo dalo, mogoče celo popravil pravopisne napake) in kar bo pa bo. Kakorkoli že, se opravičujem

… in stop.

[17 minut kasneje]

Hja rešil me je internet. Slučajno sem brskal po kvaziforumu našega faxa (na student-info.net, ne na “uradnem” forumu) in sem opazil, kako se nekateri razburjajo, ker morajo po oceno prit na fax. Torej da primajejo svoje debele lene zadnjice (nočem posploševat, ampak tako je) do vitrine v recimo sredo ob 11h, vidijo da so dobili 8 in se nato čez 15 min odpravijo na vpis ocene. Res ne vem, kje je problem. OK, razen v tem, da bi v današnjem informatiziranem času mogoče res lahko že poskrbeli za nek spletni vpogled v rezultate. Mogoče bi celo delovalo, saj je v 4 letih celo mogoče 5 izpitov, ki nimajo ustnega dela. Pri vseh ostalih 30 izpitih pa je treba debelo leno rit spravit še kako nadstropje višje (oh in seveda, tukaj pa jok in stok, ker vmes nekaj stopnic v napoto). V glavnem, s tem info sistemom bi mogoče prihranili pot tistim, ki pač niso bili preveč uspešni - ampak hej, če so/ste že na faxu, zavijte še mal v knjižnico pa kaj preštudirajte, vam bo pomagalo

Pa še pri tistih 5 izpitih brez ustnega dela (vsaj 2 od teh ima Mencinger, ki je res en dobrovoljček) ni nobenih komplikacij, kdaj prideš po oceno. Boli jih k***c. V končni fazi jim je vseeno, tudi če te ni. Tako da res ni nobenih problemov oz. jih imajo tisti, ki si doma (ali v tujini) grizejo nohte na srednjem prstu leve noge (ali imajo prsti na nogah tudi imena?), kako uspešni so bili - kaj potem hodiš v tujino pa ne vem kako daleč, če te tako zanima?

Skratka za vse se najde rešitev. Mogoče so moje malček nesramne, ampak jebat ga, takle mamo.

Priznam, tale esejček se je popolnoma izrodil v nekaj, česar sploh nisem želel - monolog o nečem neverjetno neumnem in irelevantnem. Saj se bom poboljšal, ablubm.

Za konec pa res apeliram na vse, ki bi mogoče vedeli, ali imajo prsti na nogah imena ali ne in kakšna ta so, pač da mi to sporočijo. Zagotovo bo ta vaš prispevek spremenil svet (ok vsaj moje znanje anatomije se bo malce izboljšalo). Aja pa nimam v mislih pač teh strokovnih imen (kot bi npr. bil prstis nogalis srednjis - šala), ampak laična, domača imena.

Hvala in en lep pozdrav!

Živjo!

Danes je pa res dan dobrih novic. Ok, pravzaprav sem dobil samo eno, ampak mi je ta več kot polepšala dan. Kaj dan, najbrž vse življenje Kaj je tako lepega? No, izvedel sem, da pri enem od najbolj butastih predmetov (filozofija prava) na faxu ni ustnega dela izpita ampak samo pisni! Da bi moral po 2 letih premora od Novaka še enkrat uro sedet pri njemu v pisarni in odgovarjat na vprašanja - ne hvala. Že pri pravoznanstvu sva se dovolj pogovorila, 3x po eno uro. Najbrž sem takrat postavil rekord v trajanju ustnega izpita. Tip je namreč odprl kazalo v knjigi in šel s prstom po poglavjih in se pri vsaki (ne pretiravam, res vsaki) točki ustavil in postavil vprašanje. Na vseh treh rokih.

Zdaj se moram samo še naučit celo zadevo :S

Pa še v Žurnalu so mi tak fajn horoskop napisali, razen službe same odlične ocene še dobro da nimam službe

Lepo se imejte!

Najprej tole:

V novem letu 2008 vam vsem iz srca želim …

Obilo sreče, zdravja, veselja, radosti, dela, uspehov, mirnih noči, poznega vstajanja, oblinih in zdravih zajtrkov, tople kopalnice, nežnosti, razumevajočega  partnerja, dobrega šefa, marljivih sodelavcev, mičnih sodelavk, denarja, avtov, parcel, hiš, garsonjer, vikend hišic, jadrnic, bajlajnerjev, poležavanja na plaži, smučanja v tujini, obiskov interšparja, obiskov kulandije, obiskov ikeje, nakupovanja pri najboljšem sosedu, pri drugem najboljšem sosedu, obiskov kar tako, potrpljenja, potrpežljivosti, preračunljivosti, nasvetov, stiskov rok, dobrih želja, zastonj parkirnih mest, rekreacije, dobrih živcev, vibracij, robčkov, tipkovnic, noutbukov, printerjev, optičnih čitalcev kartic, digitalnih fotoaparatov, diapozitivov, kovčkov samsonite, pistacij, kave barkafe, slik, paštet, sira (plesnivega in navadnega), makaronov, tune calvo (v rastlinskem olju), vina iz Brežic in Portorika, preplezanih smeri, perujskih avtocest, brazilskih navijačic, obiskov Amsterdama, Olimpijinih zmag, Mariborovih zmag, kolendarjev, skuoša, tenisa, mini golfa, rokometa, malega fuzbala, športnega plezanja, alpinizma, lednega plezanja, pohodništva, trekingov, osvajanja vrhov, osvajanja sotesk, raftinga, ribolova, sci člankov, člankov kar tako, prostega časa, prostega kavča, polnih postelj, pokošene trave, opletih vrtov, pobarvane ograje, položenih tlakovcev, opravljenih izpitov, igranja z otroci, igranja z živalmi ter igranja kar tako.

In jasno, želim vam čim manj slabih dni, joka, stoka, nerganja, slabe volje, še slabše volje, poškodb, nesreč, minusov na tekočih računih, neplačanih računov, nezgod, počenih živcev, živčnih zlomov, razbitih avtov, potopljenih bajlarnejev, ukradenih skuterjev, neosvojenih vrhov, počenih arkad, zvitih gležnjev, zarošenih šip, zmrznjenih ključavnic, razbitih šip, pokakanih otrok, pokakanih živali, prometnih nesreč, izsiljevanja prednosti, vožnje skozi rdečo, napihanih balončkov, vožnje po krožnih križiščih, tovornjakov pred tabo, jeznih šefov, bledih tajnic, postane kave, dva tedna starih zoknov, mastnih las, gužve v interšparu, gužve v kulandiji, gužve pri najboljšem sosedu, gužve pri drugem najboljšem sosedu, gužve kar tako, nepotrpežljivosti, nepreračunljivosti, porazov Olimpije, porazov Maribora, izgubljenih kompletov, razpok na asfaltu, neulovljenih rib, zlomljenih loparjev, zasedenih kavčev, neopletih vrtov, hurikanov, tornadov, zemeljskih plazov v Logu pod Mangrtom, orkanov Katrina, afriške suše, saharskega peska v tvojih laseh, pokvarjenih računalnikov, praznih baterij v mobitelu, zmedenih satelitov ki vodijo tvoj gps, praznih abc kartic in praznih škatelj z robčki.

No tako, pa smo čestitke uredili.

Končno smo se rešili teh novoletnih praznikov. Malce dolgo se vlečejo, čeprav so ponavadi kar v redu. Le početi ni veliko: če se že odpraviš smučat, stojiš po 20 ali več minut v vrsti pred žičnico ali pa je neznanska gužva na smučišču; v trgovine oz. šoping ne hodim med letom in niti ne vem, zakaj bi začel med prazniki; študirat ni še kaj, prav tako ni predavanj (ok, zakaj je to že slabo?) ipd. In potem ostanejo večerni izleti v mesto na kuhano vino in koncert (če ni ravno Braco Doblekar). Kar je pa super. Le da traja le nekaj ur. Tako da velja za naslednje leto premisliti, če ne bi večerov raztegnili kar na cel dan…

Prehod v prestopno leto sem preživel z mojo klapo pri prijatelju. Prehladu navkljub je bilo super, mogoče malo preveč alkohola (še zdaj se mi malo vrti in zato tole pišem še posebej počasi:)), za nekatere preveč internih štosov, zamudili smo polnoč, pa še kaj bi se našlo. Nasplošno pa je bilo zopet kul. Tako da se za naslednje leto spet priporočam

Sem pa pravkar ugotovil, da se res staram, ker sem imenl res super idejo za napisat, ampak sem pozabil. Take stvari se mi čedalje več dogajajo, zato sem začel razmišljati, ali naj si kupim akto ali bilobil. Najboljš da kar oboje, “od viška glava ne boli,” pravijo (in ZELO lažejo, sem pred dobrim dnevom spet izkusil nasprotno:D).

Kakorkoli, fajn se mejte pa še enkrat srečno v novem letu!